(1875–1938)
Rodil se je v Štanjelu, prve razrede gimnazije obiskoval v Gorici in maturiral v Ljubljani. Srečal se je z dr. Krekom, ki ga je navdušil za slovanske jezike, zlasti za ukrajinščino. Mašniško posvečenje je prejel leta 1899.
Pot ga je vodila v hribe, ki so popolnoma spremenili njegov značaj. Prišel je za kaplana v Bovec, kjer je v dveh letih ustanovil Delavsko izobraževalno in podporno društvo ter Katoliško politično in gospodarsko društvo. Septembra 1901 je odšel za vikarja v Trento. Navdušili so ga visoki hribi, ko je obiskoval ljudi pa predvsem prisluhnil njihovi govorici in navadam ter si vse skrbno zapisoval.
Srečal je dr. Kugyja, s katerim sta postala prijatelja. Motilo ga je, da je v tem času imelo v Trenti svoje koče Nemško planinsko društvo, zato se je povezal z Jakobom Aljažem in Slovenskim planinskim društvom. Dosegel je, da sta v Trenti nastali dve društveni prenočišči. Leta 1904 je Trento zapustil, a mu je vedno ostala v spominu in se je pogosto tudi vračal.
O Trenti je pisal in leta 1907 je v Planinskem vestniku v nadaljevanjih izhajal njegov Opis Trente. Pripravljal je tudi gradivo za posebno knjigo o Trenti, a je smrt leta 1938 pretrgala njegove načrte. Njegove zapise je zbral in uredil Jožko Kragelj v knjigi z naslovom Moja Trenta.