Površje zgornjega dela doline je razgibano: strma pobočja, globoko zarezane doline, ravnega sveta skoraj ni. Značilna dolina v obliki črke U je nastala z delovanjem ledenika v preteklosti. Gozd porašča dno dolin in strme bregove vse do zgornje gozdne meje. Kljub povečini bukovim rastiščem prevladuje smreka, ob njej pa bukev, v višjih legah macesen, v prisojah črni gaber in jesen, za dolino pa je na več mestih značilen tudi črni bor.
Tok Soče v njenem zgornjem delu je neenakomeren, živahen, ponekod celo divji. Reka Soča je v zgornjem toku izjedla globoko, divjo in večinoma neprehodno sotesko. V strugi je polno ogromnih balvanov ter mnogi slapiči, brzice, tolmuni in rečni otoki.
Stavbna dediščina v dolini je značilno razpoznavna. Že na prvi pogled se bovška hiša razlikuje od bohinjske, čeprav sta obe zgrajeni v alpskem slogu. V Trenti, Soči in Lepeni je ohranjenih kar nekaj hiš, ki imajo visoko vrednost stavbne kulturne dediščine. Poleg omenjenih treh vasi so v dolini še zaselki in samotne kmetije.
Vodna sila Soče in pritokov je prebivalcem doline omogočala postavitev večih žag in mlinov. Na levem bregu Soče na Logu v Trenti je ohranjena žaga venecijanka. Ob žagi je predstavljena riža. Riža je iz tramov narejen žleb, s pomočjo katere so po strmih pobočjih v dolino spravili posekan les. Tak način spravila lesa so uporabljali vse do sredine prejšnjega stoletja, ko je riže je izpodrinila uporaba žičnic.
Pogledi na vrhove nad Trento in Sočo so mnogoteri. Le malokdo ve, da je z Loga v Trenti lepo viden tudi Triglav, levo ob njem v panorami prevladuje Pihavec, katerega greben se spušča na Kriške pode.
Trentarji in Sočani so se v preteklosti preživljali predvsem s kmetijstvom. To je bilo na skromni zemlji omejeno zlasti na pašo koz in ovčerejo. Tropi ovac so še danes razpoznavni znak doline, na nekaterih kmetijah pa izdelujejo tudi izvrsten ovčji sir.