Julius Kugy

(1858–1944)

Živel je v Trstu v premožni trgovski družini. Že v mladih letih se je začel zanimati za botaniko, še posebej za kraško floro. Ob tem je spoznal znanega botanika Tomassinija, ki mu je omenil rožo Scabiosa Trenta, kot jo je poimenoval Hacquet. Na Dunaju je doktoriral iz prava in prevzel očetove posle. Bil je vsestransko izjemno nadarjen, botanika pa je ostala njegova strast. S sedemnajstimi leti se je prvič povzpel na Triglav, z devetnajstimi pa prvič obiskal dolino Trenta, kamor ga je zvabila Scabiosa Trenta. Bil je izjemen gornik in obiskal je številna območja Alp, dolina Trenta pa mu je posebej ostala v srcu. Njegov prvi vodnik iz Trente je bil Anton Tožbar, na smelejših pohodih ga je več kot 20 let spremljal Andrej Komac – Mota. Na najbolj drznih in zimskih poteh pa se jima je pridružil še Jože Komac – Pavr.

Med prvo svetovno vojno je bil kot poznavalec območja vpoklican v vojsko, vendar je zavrnil nošenje orožja in delal zgolj kot svetovalec na avstrijski strani fronte. V svojih zrelih letih se je lotil pisanja in skupaj napisal sedem knjig. Šest jih je posvetil Julijskim Alpam. Najbolj znana je njegova prva knjiga "Iz življenja gornika", ki je izšla 1925. Prek knjig so Julijske Alpe prvič podrobneje spoznali v germansko govorečem delu sveta. Kugy je pomagal in sodeloval z Albertom Boisom de Chesnejem pri nastajanju Alpskega botaničnega vrta Julijana, katerega del se imenuje Kugyjeve gredice. Umrl je februarja 1944 v Trstu.

Druge knjige: "Delo, glasba, gore", "Pet stoletij Triglava", "Julijske Alpe v podobi", "Anton Ojcinger, življenje gorskega vodnika", "Iz minulih dni", "Božanski nasmeh Monte Rose".