Na nezahtevnih pohodih potrebujete zgolj primerno kondicijo, obutev in obleko.

Na bolj zahtevnih pohodih pa vam priporočamo primerno opremo za visokogorje. Mednjo sodi rezervna obleka ter obleka za zaščito proti dežju, vetru in mrazu (vetrovka, kapa, rokavice), folija za zaščito pred mrazom, bivak vrečo in čelno svetilko. V nahrbtnik seveda sodi primerna količina pijače in nekaj hrane kljub temu, da je v naših gorah kar nekaj planinskih koč.

Za lažjo orientacijo in pomoč v nepredvidenih razmerah imamo s sabo mobilni telefon in zemljevid območja našega pohoda ter osnovno opremo za prvo pomoč (obliži za rane, povoji, itd.). Pri pohodih v visokogorje priporočamo uporabo čelade ter osnovne opreme za samovarovanje (plezalni pas in samovarovalni komplet). Sneg v visokogorju lahko na določenih mestih leži dolgo v poletje, zato ne bodo odveč niti dereze in cepin.

Planinske poti v Sloveniji so označene z markacijami: rdeč krog z belo sredino. V neugodnih razmerah so nam izjemno v pomoč pri orientaciji predvsem takrat, ko se spusti megla.

Vremenske razmere se v hribovitem svetu lahko zelo hitro spreminjajo, hitri padci temperatur in celo sneženje v poletnem času niso nobena redkost. Zato se pred pohodom že v dolini ali v planinski koči pozanimamo o vremenski napovedi. Posebej nevarno je, kadar nas med pohodom ujame nevihta s strelami. V tem primeru se nemudoma umaknemo z izpostavljenih območij (vrhovi, grebeni) in zavarovanih poti (kovine privlačijo strelo). Nahrbtnik raje odložimo, če imamo v njem plezalno ali varovalno opremo ali druge kovinske predmete, ki privlačijo strelo. Poiščemo naravno zavetje, če je le mogoče tako, da stojimo na suhih tleh, nikakor pa se ne umikamo pod drevo. Šele ko se nevihta umiri, poiščemo nahrbtnik in previdno nadaljujemo pot, saj je skalovje mokro in s tem izjemno spolzko. Prav zdrsi pa sodijo med najpogostejše vzroke nesreč v naših gorah.

Za začetek ture priporočamo zgodnje jutranje ure. To nam omogoča hojo v prijetnem jutranjem hladu, kar še posebej velja za poletne mesece. Vreme je v jutranjih in dopoldanskih urah stabilnejše, nevihte so namreč pogostejše popoldne in zvečer.

V visokogorju v okolici doline Trenta je kar nekaj planinskih koč, razporejenih  na razdalji okvirno 3 ur hoje. Koče ponujajo prenočišča v večposteljnih sobah in na skupnih ležiščih ter hrano in pijačo.

Člani planinskih organizacij, združenih v UIAA, s katerimi ima Planinska zveza Slovenije sklenjen sporazum o reciprociteti, imajo pri prenočitvah 50 % popusta. Podpisnice sporazuma o reciprociteti so:

Nemčija:  DAV-Deutscher Alpenverein
Avstrija:  OeAV-Österreichister Alpenverein
Belgija: BAC-Belgische Alpen Club, CAB-Club Alpin Belge
Španija: FEDME-Federacion Espanola de Deportes de Montana
Velika Britanija: AC-Alpine Club
Francija: CAF-Club Alpin Français
Liechtenstein: LAV-Liechtensteiner Alpenverein
Luxembourg: GAL-Groupe Alpin Luxembourgeois
Nizozemska: NKBV-Niederlandse Klim – en
Švica: CAS–Club Alpin Suisse, AACBa-Akademischer Alpenclub Basel,
          AACB-Akademischer Alpenclub Bern, CAAG-Club Alpin
          Académique Gencve,  ACZ-Akademischer Alpenclub Zürich

Koče so postavljene na občutljivem območju visokogorja, ki sodi v Triglavski narodni park. Upravljavci planinskih koč zato obiskovalce naprošajo, da vse odpadke odnesejo s sabo v dolino. Za prenočevanje priporočajo uporabo spalnih vreč. V visokogorju je namreč oskrba z vodo težavna (nekatere koče pitne vode sploh nimajo), še večji ekološki problem pa predstavljajo odpadne vode.